Stane Klančnik Slovenija
Big picture / Večja slika
Vse, kar je ostalo od tvojega pogleda I
Big picture / Večja slika
če ni Boga, je vse prepovedano I
Big picture / Večja slika
Figura osebe I.C. , ki vdira v mojo risbo I
Big picture / Večja slika
Iluzija na d7 akord I
Big picture / Večja slika
Vse, kar je ostalo od najinih ljubezenskih skrivališč I
Big picture / Večja slika
Z utopljenci v tej risbi sem na ti I
Big picture / Večja slika
Strah pred lovci na podobe in barve II
Big picture / Večja slika
Skica za obnovo neba nad mrtvimi pesniki I
Big picture / Večja slika
Let mrtve ptice III
Big picture / Večja slika
Vse, kar je ostalo od vonja po tebi II
Big picture / Večja slika
Moj psihiater Sigmund F. ne prenese pogleda na moje nebo III
Big picture / Večja slika
Lepa dekleta se lahko lepo (u)topijo I
Big picture / Večja slika
Igra rok in metafizike duha, ki je ušel iz steklenice tuša II
Big picture / Večja slika
Lepa dekleta lahko lepo izgorijo III
Big picture / Večja slika
Skica za obnovo neba nad mrtvimi pesniki II
Big picture / Večja slika
Neznanska lahkotnost kroga v peti moje desne noge I
Big picture / Večja slika
Skica za obnovo neba nad mrtvimi pesniki III
 
Stane Klančnik ;

rojen sem 1951 v Mariboru, kot živahen fant v znamenju ovna (ne slikarja).
Leta 1987 sem končal Pedagoško Akademijo v Mariboru.
Do svoje odločitve o delovanju v svobodnem poklicu sem največ deloval kot učitelj. Poučeval sem etiko, tehnično vzgojo, robotiko in računalništvo.

V glasbi sem se uveljavil z ansamblom SPOMINI NA PRIHODNOST, ki je bil utemeljitelj domačega rocka in prvi ansambel, ki se je uprl preigravanju tuje glasbe. Sprejel sem vlogo pisca tekstov in bil soustvarjalec večine skladb.

Kot pesnik sem najintezivneje deloval v letih v zgodnjih sedemdesetih letih, ko sem objavljal svoje pesmi na nacionalni radijski postaji Radio Slovenija in izdal dve pesniški zbirki z naslovom UMIRANJE DO PRVIH ZNAKOV ŽIVLJENJA (I.in II.), zaradi katerih me je avtoriteta slovenske literarne kritike, Taras Kermauner , označil za ludista.

V zgodnjih osemdesetih letih pa sem pripadal mail artu in sodeloval na mnogih skupinskih razstavah po svetu; od Japonske, Izraela, Francije, Španije, Meksika do Kanade. V nekaj katalogih in časopisih so objavljene moje risbe.

Kot nerealiziran konceptualist sem se pojavil v Muzeju revolucije Celje z konceptualno instalacijo "Kako misliti skulpturo" in promoviral idejo dematerializacije kiparskega projekta. Ker nisem najdel umetnostnega kritika, ki bi implementiral moje drzne likovne ideje, sem »zamenjal dlako" (še prej zamenjal dušo za službo) in se kot inovativni učitelj ukvarjal z robotiko in računalniško vodenimi modeli.

Zaradi stanja duha v šolskem okolju sem obupan lovil psihično ravnotežje in se reševal z avtonomno likovno terapijo, bolje rečeno, izvajal osebni ritual odlaganja izrisanih idej na lističih v neskončno število map.

Kot kipar sem sodeloval na razstavi Mestece Celje – alternativa sedemdesetih (Likovni salon Celje, 1999), kjer sem z repliko omenjene konceptualne instalacije pričakoval pozornost umetnostne kritike. Nobenega dima in ne odmeva.

Nič boljše ni tudi na njeni ponovitvi (galerija ŠKUC, Ljubljana 2000). Očitno je manjkala likovno strokovna »podpora«.

Kot živahen moški v znamenju ovna sem pred dvema letoma sklenil, da se »poženem za zamujenimi leti«;
- pred letom dni pa sem doživel tudi prvo samostojno razstavo v Galeriji MIK v Ljubljani
- v spletni galeriji »sloArt« (http://www.sloart.si/ ) imam že nekaj mesecev objavljenih petnajst risb s tušem
- v literarni reviji OtočjeO sem v lanski številki (http://www.otocje.si/Ceska/ceska.html) imel objavljene risbe

Nekaj hipnih zapisov iz nerealiziranega teksta nerealizirane retrospektive:
te risbe so moj psihokinetični rokopis in surovi grafični intimizem / prakticiram ritualno ustvarjanje kot skrajno intimistično doživljanje risbe / erotičnemu naboju se popolnoma prepustim in zato prevladuje nad uveljavljeno ikonografijo risbe / podobe v risbah so kot jalovi mutanti neke nam znane telesnosti / avtonomija roke je pri moji tehniki risanja prvi hip nepričakovano velika / estetika lepega ni usodni izbor moje likovne ideologije / risbe dajejo slutiti težnjo po preseganju videnega / v risbi izrišem neobvladljiv svet, ki lahko eksponira skrivnosti / moja risba nastaja kot absolutna identiteta / risba izrisana v ritualu je zamenjava za blagodejno religiozno držo / torej se risba manifestira kot haptična ekspozicija notranje meditacije /meni moja risba pomeni tudi podoživljanje misterija velikega poka / v risbi se hočem tudi skrivati in umikati zgodbi, s katero bi me ujel psihoanalitik >